Skozi tri povezane perspektive odpiramo vprašanje, kaj danes naredi destinacijo »zdravo«. Osebna izkušnja Jurija Trillerja, intervju z Marijo Banac in zgodba izgubljenega nahrbtnika razkrivajo, da je ključ v zaupanju, organizaciji in človeškem faktorju. Sporočilo je jasno: pametne in zdrave destinacije ne nastajajo le s tehnologijo, temveč skozi odnose, varnost in občutek, da je človek v središču.

Trajnost danes vidimo povsod – a tisto najpomembnejše ostaja nevidno: kako se gost v resnici počuti. Skozi primer najbolj obiskane lokalne “gore”, pogovora z Iztokom Altbauerjem, ter razmisleku o zdravih destinacijah odpiramo vprašanje: ali turizem res ustvarja večjo vrednost ali le še več šuma? Predstavljamo tudi konkretne primere – Tallinn in Ferski otoki.

Zakaj turizem odpove pri izvedbi? Idej ne manjka – manjka odgovornost.
Jurij Triller opozarja na vrzel med znanjem in izvedbo. Ivana Kolar poudarja, da je 365-dnevni turizem nuja in prehod v vrednost edina pot.
Zdrave destinacije skozi principe narave. Primeri: Valencia in European long-distance trails.

Nova številka odpira vprašanja kriznega upravljanja, sodelovanja v turizmu in vloge narave pri razvoju destinacij.
V pogovoru s Fedjo Pobegajlom se dotaknemo izzivov, kot so trajnost, digitalizacija in kadri, ter poudarimo pomen sodelovanja.
Primeri Gothenburga in Rewilding Europe kažejo, kako lahko turizem postane del trajnostnih rešitev.

Odpiramo temo premiuma kot odločitve in standarda kakovosti. Prinašamo uvodnik o tem, da se premium omogoči z vizijo in sodelovanjem, intervju z Andrejo Vukojević o upravljanju, podatkih in trajnosti ter članek o zdravih, regenerativnih destinacijah, ki jih dopolnjujeta primera dobrih praks Dublina in EuroVelo.

Turistična sezona prikrije slabosti, februar jih razkrije. V uvodu razmišljamo o izvensezoni, sledita intervju z ministrom Matjažem Hanom ter primera Blede in Azorov kot dobrih praks trajnostnega upravljanja. Ključno vprašanje ostaja: destinacije turizem še vedno le oglašujejo – ali ga zares upravljajo?

V tej številki newsletterja se posvečamo zdravim, pametnim in trajnostnim destinacijam, s osrednjim pogovorom z ministrom za turizem in šport RH, Tončijem Glavino, o smeri razvoja hrvaškega turizma ter vlogi javnih politik pri oblikovanju odpornejših destinacij.

V tej izdaji raziskujemo, kako digitalizacija, podatki in nova pričakovanja gostov spreminjajo destinacije – od zimskega gosta nove generacije do primerov dobrih praks, kot sta Wadden Sea in Tampere. Govorimo o tem, zakaj problem ni v številu gostov, temveč v upravljanju, ter kako destinacije, ki to razumejo, že danes postavljajo standarde prihodnosti.

Kam gremo kot destinacije – in kam kot ljudje? Skozi tri avtorske poglede in razmislek gosta Dominika S. Černjaka odpiramo vprašanja strategije, skupnosti in dolgoročnega načrtovanja. Primera Zürich in European Green Belt kažeta, da trajnost in kakovost bivanja postajata temelj sodobnega razvoja destinacij.

V tej izdaji prinašamo osrednji intervju s Kristjanom Staničićem. Na primerih hrvaškega turizma in Dubrovnika pokažemo, kako se destinacije v praksi upravljajo skozi tokove obiskovalcev, sezonskost in odgovoren odnos do prostora – ko pametna destinacija iz teorije preide v prakso.